150, 200, 500 in 600 besed dolg esej o borcih za svobodo in boju v angleščini

Fotografija avtorja
Napisal guidetoexam

Predstavitev

V Indiji je bilo 200 let britanske vladavine. Veliko ljudi je v tem času dalo svoja življenja, bilo je veliko vojn. Zaradi njihovih prizadevanj smo leta 1947 dobili svobodo in spominjamo se vseh mučencev, ki so se žrtvovali v imenu svobode. Indijska vrata imajo spomenik, ki vključuje imena teh ljudi, kot so Ahmad Ullah Shah, Mangal Pandey, Vallabh Bhai Patel, Bhagat Singh, Aruna Asaf Ali in Subhash Chandra Bose. Imel je vodilno vlogo v osvobodilni vojni in bil tudi najaktivnejši udeleženec. Vsi se teh voditeljev spominjamo z globokim spoštovanjem.

150-besedni esej o borcih za svobodo in boju

Najpomembnejši razvoj v indijski zgodovini je bil boj za neodvisnost. Za osamosvojitev svoje države so borci za svobodo nesebično žrtvovali svoja življenja.

Z namenom trgovanja s čajem, svilo in bombažem so Britanci leta 1600 vdrli v Indijo. Postopoma so zavladali deželi in ustvarili kaos ter ljudi prisilili v suženjstvo. Leta 1857 se je začelo prvo gibanje proti Britancem, ko se je Indija osamosvojila izpod britanske oblasti.

Gibanje za nesodelovanje je leta 1920 sprožil Mahatma Gandhi, da bi prebudil indijsko gibanje za neodvisnost. Bhagat Singh, Rajuguru in Chandra Shekhar Azad so bili med borci za svobodo, ki so žrtvovali svoja življenja.

Leta 1943 je bila ustanovljena Indijska nacionalna vojska, da bi izgnali Britance. Po doseženem dogovoru so se Britanci 15. avgusta 1947 odločili zapustiti Indijo in država se je osamosvojila.

200-besedni esej o borcih za svobodo in boju

Na našem boku je toliko tkanja, ki spominja na zgodovino boja za svobodo in žrtvovanja naših borcev za svobodo. Živimo v demokratični in neodvisni državi zaradi borcev za svobodo, ki so dali svoja življenja za svobodo.

Britanci so izkoriščali in kruto zlorabljali ljudi, za katere so se borili. Britanci so Indiji vladali do leta 1947, ko je ta postala neodvisna. Naša država je bila pred letom 1947 pod močnim vplivom Britancev.

Nekatere regije Indije so bile tudi pod nadzorom drugih tujih držav, kot sta Portugalci in Francozi. Ni nam bilo lahko z bojevanjem in izgonom tujih vladarjev iz naše države. Številni ljudje so izpostavili vprašanje narodnega gibanja. Osamosvojitev je bila dolgotrajna borba.

Pridobitev neodvisnosti Indije je bil velik dosežek zahvaljujoč indijskim borcem za svobodo. S prvo vojno za neodvisnost leta 1857 se je začelo gibanje za svobodo proti britanski vladavini. Ta upor so sprožili tako hindujci kot muslimani.

Indijski upor proti Britancem je sprožil Mangal Panday, ki je bil v sodobni Indiji pozdravljen kot junak. Po ustanovitvi Indijskega nacionalnega kongresa leta 1885 so se svobodnjaška gibanja pri nas okrepila.

Veliko ljudi v našem narodu so navdihnili voditelji indijskega nacionalnega kongresa. Mnogi nacionalisti so jih imeli za vzornike. Narod je osvojilo na tisoče borcev za svobodo in na tisoče je zanj žrtvovalo svoja življenja. Neodvisnost so nam na koncu podelili Britanci, Francozi in Portugalci, ki so nam na koncu podelili neodvisnost 15. avgusta 1947.

Borci za svobodo so nam omogočili osamosvojitev. Indijce še vedno navdihujejo njihovi prispevki k boju za svobodo kljub razlikam v njihovih ideologijah.

500-besedni esej o borcih za svobodo in boju

Svoboda posameznika je odvisna od svobode njegove države. Borec za svobodo je posameznik, ki se nesebično žrtvuje za svobodno življenje svoje države in krajanov. Najpogumnejša srca v vsaki državi bodo svoja življenja postavila na kocko za svoje rojake.

Borci za svobodo so se poleg boja za domovino borili za vse tiste, ki so tiho trpeli, izgubili družino, izgubili svobodo in celo pravico do življenja. Zaradi njihovega domoljubja in ljubezni do domovine prebivalci države cenijo borce za svobodo. Če sledijo njihovemu zgledu, si lahko drugi državljani prizadevajo živeti dobro življenje.

Žrtvovanje življenja za domovino se navadnim ljudem morda zdi nepredstavljivo, toda borcem za svobodo je to nepredstavljivo brez upoštevanja kakršnih koli negativnih posledic. Da bi dosegli svoj cilj, morajo prestati hude bolečine in stiske. Za vedno so dolžni vso državno hvaležnost.

Pomena tistih, ki so se borili za svobodo, ni mogoče preceniti. Vsako leto država praznuje dan neodvisnosti v čast na tisoče ljudi, ki so se nekoč borili za svobodo svojih rojakov. Njihovi rojaki ne bodo nikoli pozabili njihovih žrtev.

Ko preučujemo zgodovino, ugotovimo, da večina borcev za svobodo ni imela formalnega vojnega ali sorodnega usposabljanja, preden so se pridružili boju za svobodo. Njihovo sodelovanje v vojnah in protestih je spremljalo zavedanje, da jih lahko ubije nasprotna sila.

Borcev za svobodo ni naredil le oborožen odpor proti tiranom. Protestniki so prispevali denar, bili so pravni zagovorniki, z literaturo so sodelovali v boju za svobodo itd. Proti tujim silam so se borili najpogumnejši vojaki. Z opozarjanjem na družbene krivice in zločine močnih so sodržavljani dosegli uresničevanje njihovih pravic.

V tej vlogi so borci za svobodo navdihnili druge, da so se zavedli svojih pravic in iskali pravico proti tistim na oblasti. V tej vlogi so pustili trajen pečat v družbi. Vplivali so na druge, da so se pridružili njihovemu boju.

Borci za svobodo so bili odgovorni za poenotenje rojakov v čustvu nacionalizma in domoljubja. Boj za svobodo ne bi bil uspešen brez borcev za svobodo. V svobodni državi lahko zaradi njih uspevamo.

600-besedni esej o borcih za svobodo in boju

Borec za svobodo je posameznik, ki se je boril za državo proti skupnemu sovražniku. Med britansko invazijo na Indijo v 1700. stoletju so se borili s sovražniki, ki so zavzeli državo. Prišlo je bodisi do mirnega protesta bodisi do fizičnega protesta vsakega borca.

Imenovani so številni pogumni ljudje, ki so se borili za neodvisnost Indije, kot so Bhagat Singh, Tantia Tope, Nana Sahib, Subhash Chandra Bose in številni drugi. Temelje indijske svobode in demokracije so postavili Mahatma Gandhi, Jawhar Lal Nehru in BR Ambedkar.

Da bi dosegli svobodo, je bilo potrebno dolgo časa in veliko truda. Mahatma Gandhi, za katerega pravijo, da je oče našega naroda, si je prizadeval za odpravo nedotakljivosti, konec revščine in vzpostavitev Swaraj (samovladavine), s čimer je izvajal globalni pritisk na Britance. Indijski boj za svobodo se je začel leta 1857 z Rani Laxmibai.

Njena smrt pri Britancih je bila tragična, vendar je začela simbolizirati krepitev vloge žensk in domoljubje. Prihodnje generacije se bodo zgledovale po takšnih pogumnih simbolih. Zgodovina ne beleži imen neskončnega števila neimenovanih mučencev, ki so služili narodu.

Pokloniti se nekomu pomeni izkazati globoko spoštovanje in čast. V čast tistim, ki so žrtvovali svoja življenja, ko so služili svojemu narodu, je bil določen dan, imenovan »Dan mučenikov«. Vsako leto se praznuje 30. januarja v čast pogumnim mučenikom, ki so umrli pri opravljanju dolžnosti.

Mahatmo Gandija je na dan mučenikov ubil Nathuram Godse. V čast borcem za svobodo, ki so dali svoja življenja za domovino, se na ta dan počastimo z minuto molka. 

Država je postavila številne kipe v čast monumentalnim osebnostim, po njih so poimenovane številne ceste, mesta, stadioni in letališča. Moj obisk v Port Blairu me je pripeljal do celičnega zapora, ki ga upravljajo Britanci, kamor so zaprli vsakogar, ki je dvomil o njihovih metodah.

V zaporu je bilo zaprtih veliko neodvisnih aktivistov, vključno z Batukeshwar Duttom in Babarao Savarkarjem. Ti pogumni ljudje so zdaj razstavljeni v muzeju v zaporu, v katerem so bili nekoč. Ker so jih Britanci izgnali iz Indije, je večina zapornikov tam umrla.

Indija je polna muzejev, poimenovanih po borcih za svobodo, vključno z planetarijem Nehru in še enim izobraževalnim muzejem, posvečenim izobraževanju. Njihov prispevek k državi bo zaradi vseh teh gest manj prizadet. Njihovo nesebično služenje nam je omogočilo, da smo zaradi njihove krvi, znoja in solz videli boljši jutri.

Po vsej Indiji na dan neodvisnosti spuščajo zmaje. Na ta dan smo vsi združeni kot Indijanci. Kot simbol miru borcem za svobodo prižigam diye. Medtem ko naše obrambne sile varujejo naše meje, še naprej izgubljajo življenja. Ne glede na to, ali ščiti svoj narod ali dela zanj, je dolžnost vsakega državljana, da služi svojemu narodu.

 Naši predniki borci za svobodo so se borili v neskončnih bitkah, da bi nam dali svobodno zemljo, kjer bomo živeli, delali in jedli. Obljubim, da bom spoštoval njihove odločitve. Indija je tista, ki mi je dala zavetje in bo to storila do konca mojih dni. To bom štel za največjo čast v svojem življenju.

zaključek

Naša država je svobodna zaradi borcev za svobodo. Da bi živeli složno in mirno skupaj ter da bi zagotovili socialno pravičnost, moramo spoštovati njihove žrtve.

Zgodbe borcev za svobodo navdihujejo današnjo mladino. Vse življenje so se borili in verjeli vanje vrednot, ki dokazujejo njihovo drugačnost v življenju. Kot državljani Indije bi morali spoštovati in počastiti žrtev z ustvarjanjem miroljubnega okolja v državi

Pustite komentar